Trump Brazilijo kaznoval z višjimi carinami, zmotil ga je pregon zaveznika

Novice Forbes Slovenija 31. julija, 2025 11.43
featured image

Donald Trump je uvedel 50-odstotne carine na uvoz iz Brazilije kot odraz nestrinjanja z brazilskim pravosodjem. Medtem so se ZDA z Južno Korejo dogovorile za 15-odstotne carine. Na dogovor s Trumpom še vedno čakata tudi Mehika in Kanada.

31. julija, 2025 11.43

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo na uvoz iz Brazilije uvedel 50-odstotne carine, je sporočila Bela hiša. ZDA so ob tem uvedle še dodatne sankcije proti brazilskemu vrhovnemu sodniku Alexandreu de Moraesu, ki vodi sodni proces proti Trumpovemu zavezniku, bivšemu predsedniku Brazilije Jairu Bolsonaru.

Trump je na uvoz iz Brazilije tako kot iz vseh drugih držav sveta začasno uvedel 10-odstotne carine, danes pa jim je dodal še 40 odstotkov zaradi brazilskih politik, s katerimi se Trumpova vlada ne strinja.

Pri tem gre predvsem za sodni pregon Bolsonara, ki ga je Trump označil kot lov na čarovnice in pred dvema tednoma zagrozil, da bo na brazilski uvoz uvedel 50-odstotne carine. Bolsonaru sodijo, ker naj bi skupaj s privrženci po porazu na volitvah leta 2022 proti levičarju Luizu Inaciu Luli da Silvi, skušal izvesti državni udar.

Brazilskemu sodniku grozi zamrznitev premoženja v ZDA

Pregon bivšega predsednika Brazilije Bolsonara vodi vrhovni sodnik Moraes, ki mu je ameriški State Department že prepovedal vstop v ZDA, tem sankcijam pa se je sedaj pridružila še zamrznitev morebitnega sodnikovega premoženja v ZDA.

“Moraes si je prisvojil vlogo sodnika in porotnika v nezakonitem lovu na čarovnice proti ameriškim in brazilskim državljanom in podjetjem,” je ob najavi zamrznitve sodnikovega morebitnega premoženja v ZDA naznanil finančni minister ZDA Scott Bessent.

Alexandre de Moraes
Vrhnovnki sodnik Alexandre de Moraes vodi pregon bivšega predsednika Brazilije Jaira Bolsonara, ki mu sodijo zaradi poskusa izvedbe državnega udara po porazu na volitvah leta 2022 (Foto: PROFIMEDIA)

“Uvajamo sankcije proti brazilskemu vrhovnemu sodniku Alexandreu de Moraesu zaradi hudih kršitev človekovih pravic, vključno s samovoljnim pridržanjem, ki vključuje očitno kršenje pravice do poštenega sojenja in kršenje svobode izražanja,” pa je prav tako danes sporočil zunanji minister Marco Rubio.

Moraesu med drugim očita še zlorabo pooblastil, politično motiviran pregon, izdaje tajnih odredb proti spletnim platformam in omejevanje svobode izražanja.

Moraes je Trumpa razjezil tudi z odredbo o 40-dnevnem zaprtju omrežja X v lasti nekdanjega Trumpovega zaveznika Elona Muska zaradi širjenja dezinformacij podpornikov Bolsonara na omrežju v Braziliji. Sodnika toži tudi Trumpova zasebna medijska družba, poroča STA.

Brazilski predsednik: Vmešavanje v naše sodstvo je nesprejemljivo

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je v odzivu na sankcije proti vrhovnemu sodniku Moraesu dejal, da je ameriško vmešavanje v pravosodje njegove države nesprejemljivo. “Eden od temeljev demokracije in spoštovanja človekovih pravic v Braziliji je neodvisnost sodstva. Vsak poskus njegove oslabitve predstavlja grožnjo demokratičnemu sistemu. O pravičnosti se ne moremo pogajati, je v sredo sporočil Lula.

Uvedba 50-odstotnih carin na uvoz iz Brazilije je za Lulo povsem politična in neopravičljiva. “Politično motivirani ukrepi proti Braziliji so v nasprotju z nacionalno suverenostjo in zgodovinskimi odnosi med državama”, je povedal in spomnil, da je Brazilija ena redkih držav, s katerimi imajo ZDA zunanjetrgovinski presežek.

Lula je dodal, da se je o carinah pripravljen pogajati, ni pa napovedal povračilnih ukrepov, navaja STA.

ZDA dosegle dogovor z Južno Korejo

Trump je v sredo na svojem družbenem omrežju Truth Social napovedal tudi trgovinski sporazum z Južno Korejo, po katerem bodo morali ameriški uvozniki za blago iz te države plačati 15-odstotne carine. Trump je pred dogovorom grozil, da bo za uvoz iz Južne Koreje treba plačati 25-odstotne carine.

“Dogovorili smo se za 15-odstotno carinsko stopnjo za Južno Korejo. Ameriki carina ne bo zaračunana,” je objavil Trump. To pomeni, da Južnim Korejcem za uvoz blaga iz ZDA ne bo treba dodatno plačati.

Ameriški minister za trgovino Howard Lutnick je po Trumpovi objavi sporočil, da 15-odstotna carinska stopnja velja tudi za uvoz avtomobilov. Trump je še dodal, da bo Južna Koreja v ZDA vložila 350 milijard dolarjev za projekte, ki si jih bo sam izbral.

Seul se je strinjal tudi, da bo od ZDA kupil utekočinjeni zemeljski plin ali druge energetske proizvode v vrednosti 100 milijard dolarjev in sprejel ameriške proizvode, kot so avtomobili in kmetijski proizvodi, je objavil Trump.

“Premagali smo veliko oviro,” pa je dejal južnokorejski predsednik Lee Jae Myung, poročanje južnokorejske tiskovne agencije Yonhap povzema STA. “S tem sporazumom je vlada odpravila negotovosti v izvoznem okolju in ustvarila pogoje, da lahko naša podjetja konkurirajo pod enakimi ali boljšimi pogoji z večjimi državami,” je zatrdil predsednik Južne Koreje.

Na dogovor s Trumpom še vedno čakata tudi Mehika in Kanada, delegaciji katerih se te dni mudita v Washingtonu.